RADO JERIČ v galeriji MIK Ljubljana

Slikarstvo Rada Jeriča je likovno podoživljanje krajine, je vizualiziranje videnega in osebno občutenega. Je impresija zaznavanja in ekspresija likovnega zapisovanja. Krajinska tema mu je konstantni vir navdiha. Vodi ga v odkrivanja različnih miljejev in se mu razodeva v nenehno spreminjajočih se atmosferah časovnega krogotoka. Tako je subtilnemu ustvarjalcu dana bogata snov za njegov čopič.

Jeričev likovni jezik je razpet med realizmom in ekspresijo. V posameznih ustvarjalnih obdobjih se je avtor sicer odločal za izrazitejše preoblikovanje in poenostavljanje ter za radikalno reduciranje elementov pripovednosti. Z močjo barvne atmosfere in z ritmom poteznosti, s katerima je sledil temeljni konfiguraciji, tektoniki in fiziognomiji izbranega krajinskega izseka, je vzpostavljal specifično kompozicijsko strukturo. A tudi v ta dela je naselil mimetični naboj in s tem dal gledalcu možnost asociativnega predstavitvenega povezovanja s posameznimi krajinskimi izseki.

Slikarjeva govorica barv je zavezana tako naravnoposnemajočemu koloritu kot tudi barvnim vrednostim, ki se »mešajo« v slikarjevi notranjosti, v kateri pridobijo svoj potencirani, intimistični naglas. Barve so mu vez z realnostjo, odraz čustvenega razmerja do nje, perspektivično pomagalo, homogena, pa tudi tonsko stopnjevana snovnost. In so mu vir za pričaranje pestrega svetlobnega dogajanja na slikovnem odru, za vzpostavitev harmonije, a tudi dinamike in napetosti toplo – hladnega kontrastiranja.

Slikovna polja, ki se kompozicijsko raztezajo tako v globino kot v širino, so konstituirana s pomočjo odločne, vehementne, subjektivnemu doživljanju podrejene geste. Z izrazito poteznostjo, ki jo spremljajo segmentirani, a tudi drobni in povsem prefinjeni linijski poudarki, avtor tke slikovni organizem, opisuje poenostavljeno likovno zgodbo ali pa le nakazuje vsebinsko resnico, torej dinamično sestavlja zapis barvnih ploskev različnih velikosti, usmeritev, intenzitet in barvnih določenosti.

Sicer širok izbor slik Rada Jeriča za galerijo MIK Ljubljana razkriva tisti del njegove ustvarjalnosti, v katerem je vez z realnostjo mnogo bolj zavezujoča, a pri tem prvine slikarjevega afirmiranega likovnega nagovora ne zaigrajo nič manj prepoznavno in suvereno.

V sklopu predstavljenih slik s cvetlično motiviko imajo posebno mesto tiste, ki prinašajo izjemno barvno žarenje rdečih barvnih tonov. Slika z naslovom Vrtnice objektivizira slikarjev stilni razpon od realizma do ekspresije, od veristično oblikovanih posameznih cvetov do njihove komaj nakazane artikulacije. Zanimiv, čeprav iz realnosti izpeljan, je dialog med rdečimi in zelenimi barvnimi partijami v upodobitvi Božičnega kaktusa. Travnato razkošje pa preplavljajo nešteti maki, ki v njem povsem zadominirajo. Da, rdečo avtor razpre v pravo tonsko in svetlobno bogastvo in znotraj nje snuje plemenite nianse. V razodetje koloristične intenzitete so vtkana slikarjeva čustva in vanje je položen izjemen energetski naboj, ki doseže nekakšen vrhunec na sliki Pelargonije. A cvetlična motivika se nadaljuje in zdi se, da vseskozi potuje po poti sublimacije.

Kako umirjen, hladen in asketski postane kolorit v slikarjevih zimah, hkrati pa zgovoren v opisovanju specifične atmosfere! V spremstvu barv namreč slikar vstopa v najrazličnejše ambiente, v ruralna in urbana okolja ter prav njim zaupa značajskost prostora in draž upodobitvenega trenutka. Skratka, barve so življenje slik.

Zato ob morju črpa iz drugačnih barvnih in svetlobnih danosti. Svoj pogled, ki ga je v preteklosti razpiral iz nekoliko dvignjene točke očišča, sedaj vodi iz morja proti kopnemu, pa tudi obratno. Na razkošno modrino vode postavlja elegantne, graciozne bele jadrnice, ki s svojo držo razodevajo, kako svobodno se prepuščajo vodenju vetrov in dinamično potujejo po vodni gladini. Belim jadram dodaja bele stene hiš v osrčju mediteranskega kontinenta.

Rado Jerič prisluhne tudi razstavnemu ambientu. Iz razkošja travnatih bilk v prvi plan slikovnega polja s povsem verodostojno podobo vstopa slikarjev Nosorog, živalski lik, ki ni nastal slučajno. Je simbol moči in poslovnosti, s tem pa nosilec slikarjevega poklona gostitelju.

Anamarija Stibilj Šajn